Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrološka degenerativna bolezen.
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrološka degenerativna bolezen.
Kako so povezani papež Janez Pavel II., boksar Muhammad Ali in filmski igralec Michael J. Fox? Ali pa umetnik Salvador Dali, pisec Eugene O\'Neil in igralec Vincent Price?
Odgovor je prav Parkinsonova bolezen. Je progresivna nevrološka bolezen, ki prizadene gibanje, na primer požiranje, hojo in govorjenje. Simptomi vključujejo ponavljajoče se tresenje, počasno gibanje in otrdelost mišic.
Svetovni dan Parkinsonove bolezni
Svetovnega dne Parkinsonove bolezni, 11. aprila je rojstni dan dr. Jamesa Parkinsona, se različno spomnijo v številnih državah sveta organizacije, ki se ukvarjajo s Parkinsonovo boleznijo.
Globalni simbol
Simbol tulipana so si prisvojile številne organizacije in skupine za Parkinsonovo bolezen po vsem svetu. Tulipan dr. Jamesa Parkinsona je leta 1981 registriral nizozemski vrtnar, kot globalni simbol pa so ga predstavili 11. aprila 2005 na devetem svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni.
Bolezen se imenuje po dr. Jamesu Parkinsonu (1755–1824), londonskem zdravniku; bil je prvi, ki je leta 1817 v svojem Eseju o tresoči paralizi ugotovil, da je Parkinsonova bolezen posebno stanje.
Pogosta bolezen
Parkinsonova bolezen je takoj za Alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka degenerativna bolezen. Pojavi se zaradi izgube živčnih celic, te proizvajajo dopamin, nevrotransmitor, ki omogoča pošiljanje sporočil v dele možganov, ki koordinirajo gibanje. Pri izgubi celic, ki proizvajajo dopamin, ti deli možganov niso več sposobni normalno delovati.
Prvi simptom Parkinsonove bolezni je pogosto tresenje ali drhtenje uda, predvsem v mirovanju. Tresenje se pogosto začne na eni strani telesa, navadno v eni od rok. Drugi simptomi so podrsavanje pri hoji in sključena drža. Resnost simptomov je s časom vedno večja.
Pojavnost Parkinsonove bolezni
Diagnoza Parkinsonove bolezni se navadno postavi po 60. letu, pri enem od dvajsetih ljudi pa pred 40. letom.
Prizadene oba spola, vendar statistika kaže, da je pri moških razvoj te bolezni bolj verjeten. Tveganje za to bolezen se s starostjo poveča, simptomi pa se navadno pojavijo pri osebah, starejših od 50 let. Diagnoza se lahko postavi tudi pri mlajših ljudeh.
O številu oseb s to boleznijo ni natančnih podatkov. Organizacije, ki se ukvarjajo s Parkinsonovo boleznijo, navajajo, da je v ZDA obolelih milijon ljudi, v Veliki Britaniji pa 120.000.
Zdravljenje Parkinsonove bolezni
Za Parkinsonovo bolezen še ni zdravila, vendar pa se lahko veliko naredi pri lajšanju simptomov, predvsem v zgodnjih stadijih.
Zdravljenje vključuje zdravila, ki spodbudijo dejavnost dopamina ali posnemajo njegove učinke.
Raziskovanje Parkinsonove bolezni
Nedavna raziskava v Združenih državah Amerike je vključevala proizvajanje celic, ki proizvajajo dopamin, pri čemer so uporabili živalski genetski material, s katerim so tvorili celice in jih pozneje za zdravljenje simptomov Parkinsonove bolezni presadili v isto žival.
Kieran Breen, direktor raziskav in razvoja pri Združenju za Parkinsonovo bolezen (Parkinson\'s Disease Society) v Veliki Britaniji, je navedel navdušujoče ugotovitve: »Zdravljenje z matičnimi celicami daje veliko upanje pri popravljanju možganov ljudi s Parkinsonovo boleznijo. V prihodnosti lahko ponudi zdravilo, ki bo ljudem omogočalo življenje brez simptomov te bolezni.«
Vendar pa je k temu dodal: »Raziskovalci so že preiskali potencial za uporabo matičnih celic živčnega tkiva iz človeškega zarodka pri raziskavah, povezanih s Parkinsonovo boleznijo, vendar je večina celic, ki proizvajajo dopamin, umrla po presaditvi v živalske modele s to boleznijo.«
Ta newyorška študija je zasnovala smernice za raziskovanje, vendar pa bo v nadaljnjih študijah glavni predmet gotovo najprej varnost in šele za tem se bodo preskušanja opravljala pri ljudeh.