Rak dojk ni samo ženska bolezen, zbolijo lahko tudi moški.
Rak dojk
Kaj je rak dojk?
odpri
Rak dojke je maligni tumor, ki se razvije v celicah znotraj dojke.
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto zboli okoli dvesto tisoč prebivalk Evrope, od tega tisoč v Sloveniji, število pa močno narašča.
Najpogosteje prizadene ženske v starosti nad 55 let, pogostnost pa s starostjo samo še narašča. Čeprav se število preživelih bolnic povečuje, je med žensko populacijo rak dojke še vedno prvi vzrok smrti zaradi raka. Predvideva se, da bo v prihodnje do 75. leta starosti za rakom na dojkah zbolela vsaka 10. do 16. ženska.
Izjemoma se rak dojk pojavi okoli 20. leta starosti. Večjo možnost imajo mladostnice, v družini katere je za rakom dojke že zbolela ožja družinska članica. Obolevnost za rakom dojk narašča tudi po 30. letu.
Katere tipe raka dojke poznamo?
odpri
Glede na vrsto tkiva, iz katerega se razvijejo (histološki tip), so v 80 odstotkih najpogostejši tisti, ki začnejo rasti v enem od mlečnih izvodil. Imenujemo jih duktalni karcinomi. Precej redkejši so tisti, ki se razvijejo v mešičkih žleznega tkiva. Imenujemo jih lobularni karcinomi. Glede na velikost tumorja v dojki je rak lahko omejen le na celice znotraj mlečnega voda ali žleznega mešička. To so tako imenovani in situ karcinomi. Tumor ni otipljiv, na mamogramu ga vidimo kot mikrokalcinacijo ali kot nepravilno strukturo tkiva.
V drugo skupino spadajo tumorji velikosti do največ dva centimetra, ki že preraščajo celice in mlečni vod ali mešiček, jih lahko otipamo in vidimo na mamogramu. Tretja skupina pa so tumorji velikosti od dveh do petih centimentrov, ki se razraščajo v sosednje tkivo dojke.
Tumorji, večji od petih centimetrov, so lokalno napredovali rak. Razraščajo se v večji del dojke in tudi že v steno prsnega koša. Meritve velikosti tumorja so potrebne zaradi načrtovanja zdravljenja, predvsem operativnega posega. Manjši tumorji, posebno tisti do velikosti enega centimetra, običajno še ne zasevajo v bezgavke in oddaljene organe.
Napredovali rak dojke je tako imenovani metastatski karciom, za katerega je značilno, da se razširi po telesu. Preživetje bolnikov z metastatskim karcinomom je slabše.
Kakšni so znaki raka dojke?
odpri
Pri znakih raka dojke so posebno pomembne spremembe v velikosti, obliki ali barvi dojk. Če na prvi pogled opazite, da je bradavica vgreznjena oziroma obrnjena navznoter, vgreznjeno ali izbočeno kožno bulo v dojki, če se pojavi izcedek iz bradavice, če je koža na dojki pomarančasta, rdeča ali otekla in če med tipanjem dojke začutite neboleč vozlič ali zatrdlino, ki se razlikuje od drugega tkiva, se takoj odpravite k svojemu zdravniku.
Rizični faktor, ki lahko vpliva na nastanek te bolezni, je zbolevnost za karcinomom v družini (mati, sestra), zgodnja menstruacija, pozna menopavza, genski faktorji, debelost.
Kaj lahko storim?
odpri
Rak dojke ne nastane čez noč, ampak raste počasi. Precej je odvisno od žensk samih, da se bolezen dovolj zgodaj odkrije.
Samopregledovanje dojk: priporoča se ženskam po 20. letu starosti. Samopregledovanje naj se opravlja enkrat na mesec, najboljše od 7. do 10. dneva po prvem dnevu menstruacije v sedečem in ležečem položaju. Pri pregledu bodite posebno pozorni na spremembe v velikosti, obliki ali barvi dojk. Če opazite spremembe, ki so navedene pod Kakšni so znaki raka dojk?, se takoj odpravite k svojemu zdravniku.
Po 20. letu starosti se priporoča občasno klinični pregled, čeprav je pri tako mladih ženskah rak dojke bolj izjema kot pravilo.
Mamografija: priporoča se ženskam po 50. letu starosti. Mamografija je rentgensko slikanje, s katerim odkrivamo bolezenske spremembe v dojki. Odkriti je mogoče drobne, klinično nezaznavne rakave spremembe, ki jih ne odkrije nobena druga metoda. Klasična mamografija ali rentgensko slikanje dojk je kljub tehničnemu razvoju nekaterih drugih slikovno-diagnostičnih metod še vedno najzanesljivejša metoda za odkrivanje zgodnjega raka. Mamografija lahko odkrije začetek raka, manjšega od enega centimetra, ki klinično še ni otipljiv. Žal pa se vse vrste raka ne obnašajo enako. V desetih odstotkih pregledov se rak na mamogramu ne vidi, je pa lahko klinično otipljiv. Zato je pregled dojk skoraj vedno sestavljen iz kliničnega pregleda in mamografije. Manjšega števila rakavih obolenj pa ne moremo opaziti niti klinično niti mamografsko.
Pri načrtovanju preventivnih mamografskih pregledov se upošteva starost in ogroženost ženske med 50. in 69. letom; priporoča se pregled na vsaki dve leti. Pri ženskah med 40. in 50. letom se mamografija priporoča na dve leti ali celo pogosteje, če sodijo v skupino bolj ogroženih in če tako priporoča zdravnik, ki je prej opravil klinični pregled. Pri ženskah med 35. in 40. letom se le izjemoma naredi mamografija, in sicer samo takrat, ko obstaja sum bolezni dojk.
Če zbolimo za rakom dojke, poteka zdravljenje z obsevanjem, kemoterapijo, hormonsko terapijo, terapijo z monoklonskimi protitelesi, operacijo. Pomembno je tudi podporno zdravljenje, to je zdravljenje s terapijami, ki izboljšajo kakovost življenja, izboljšajo simptome in zmanjšajo bolečino. Pri najnovejšem zdravljenju pa se uporabljajo tarčna zdravila, ki »napadejo« samo rakave celice, hkrati pa omejijo neželene učinke zdravila in potencialno povečajo možnost preživetja.
O možnostih zdravljenja se posvetujte s svojim zdravnikom.