Rak pljuč

Pljučni rak lahko nastane na kateremkoli delu pljuč. Od 90 do 95 odstotkov pljučnega raka domnevno izvira iz celic velikih ali malih zračnih poti (bronhiji in bronhioli); zato pljučnega raka včasih imenujemo bronhogeni karcinom. Rak lahko izvira tudi iz pleure (tanka plast tkiva, ki obkroža pljuča) in se imenuje mezoteliom, ali redkeje iz podpornega tkiva znotraj pljuč, na primer krvne žile.

Pljučni rak se lahko razširi na katerikoli organ telesa. V nekaterih organih, še posebno nadledvičnih žlezah, jetrih, možganih in kosteh se razvije metastaza pljučnega raka. V pljučih pa se pogosto razvije metastaza tumorjev na drugih delih telesa. Metastaze tumorja so iz istega tipa celic kot tumor, iz katerega izvirajo metastaze.

Pri raku je pljučni rak glavni povzročitelj smrti pri moških in pri ženskah po vsem svetu. Zaradi raka na pljučih vsakih 30 sekund umre en bolnik. Kajenje je glavni vzrok tveganja za njegov razvoj. Povzroči ga lahko tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu.

Možnosti za preživetje pljučnega raka so navadno manjše kot pri večini drugih oblik raka, pet let po odkritju bolezni preživi 15 odstotkov bolnikov.  

> zapri

Poznamo dve vrsti pljučnega raka, rasteta in razširjata se različno. To sta drobnocelični pljučni rak (SCLC) in nedrobnocelični pljučni rak (NSCLC). Pred desetletji je prevladoval ploščatocelični rak z izvorom blizu osrednjih delov pljuč, zdaj pa ga po pogostnosti že dosega žlezni rak s pogostim izvorom v oddaljenih delih sapničnega vejevja.

Nedrobnocelični pljučni rak: njegova pojavnost je 80-odstotna. V to skupino spadajo: epidermoidni (ploščatocelični), žlezni, velikocelični in slabo diferencirani pljučni rak. Raste počasneje, zaseva pa v pljuča, jetra, kosti, nadledvične žleze in možgane. Pri nedrobnoceličnem pljučnem raku so rezultati standardnega zdravljenja slabi pri vseh oblikah, razen pri večini lokaliziranih oblik, ki jih je mogoče kirurško odstraniti. Vendar pri raku prve stopnje, ki ga je mogoče popolnoma odstraniti, do pet let preživi 75 odstotkov bolnikov.

Drobnocelični pljučni rak: njegova pojavnost je 20-odstotna. Pri tem raku so zelo hitro prizadete bezgavke in hitro se širi. Hiter je tudi odziv na zdravljenje, vendar lahko tudi takrat – čeprav smo dosegli začasno izboljšanje bolezni – zaseva v jetra, pljuča, kosti in možgane. Drobnočelični pljučni rak ima najbolj agresivno rast s srednjo vrednostjo preživetja dva do štiri mesece po diagnozi brez zdravljenja.

> zapri

Pljučni rak v zgodnjih stadijih ne povzroča težav, običajno ga odkrijemo naključno. Bolezenski znaki so navadno neznačilni, kar odloži čas pravilne diagnoze. Ko bolezen odkrijemo, ima bolnik večinoma znake napredovale bolezni, ki so posledica lokalne rasti tumorja, zasevkov, nemetastatskih in paraneoplastičnih pojavov ali kombinacije vseh.

Pljučni rak lahko zaseva v katerikoli organ, najpogosteje v nadledvične žleze, jetra, centralni živčni sistem in kosti.

Znaki, ki zajamejo prsni koš:

  • kašelj, ki postane intenzivnejši in se pojavlja ves dan,
  • bolečina v prsnem košu, v ramah ali v hrbtu,
  • povečana količina izmečka ali kri v izmečku,
  • piskanje v pljučih,
  • ponavljajoče se pljučnice na isti strani,
  • oteženo dihanje,
  • hripavost.

Drugi znaki so kronična utrujenost, izguba apetita, glavobol, bolečine v kosteh in sklepih, zlomi kosti, ki niso posledica poškodbe, različni nevrološki znaki (nestabilna hoja, izguba spomina), otekanje vratu in obraza, nepojasnjena izguba telesne teže in drugi. 

> zapri

Prenehanje kajenja je najpomembnejši ukrep, ki lahko prepreči pljučnega raka. Tudi zmanjšanje izpostavljenosti pasivnemu kajenju je učinkovit preventivni ukrep.

Pri bolniku, pri katerem z anamnezo in pregledom sumimo, da je zbolel za pljučnim rakom, je prva preiskava rentgenska slika pljuč, nato računalniška tomografija (CT) in bronhoskopija z odvzemom tkiva za histopatološki pregled. Drobnocelični in nedrobnocelični pljučni rak se ločita po mikroskopskih karakteristikah, biološkem obnašanju in načinu zdravljenja. Če bolezni ne moremo natančno opredeliti, lahko opravimo še punkcijo skozi prsni koš, plevro ali iz predela, kjer so zasevki.

Druge metode, ki se uporabljajo za odkrivanje pljučnega raka, so magnetna resonanca (MRI), pozitronska emisijska tomografija (PET), citologija sputuma (izbljuvka), biopsija z iglo, torakocenteza, krvni testi in drugo.

Zdravljenje je odvisno od tipa tumorja, razširjenosti bolezni, bolnikovega splošnega stanja in spremljajočih bolezni. Dlje živijo bolniki, ki se dobro počutijo, imajo bolezen v nižjih stadijih, in tisti, ki med boleznijo niso izgubili več kot 10 odstotkov telesne teže. Drobnocelični pljučni rak običajno zdravimo s kemoterapijo oziroma s kombinacijo kemo- in radioterapije, le redko ga operiramo. Nedrobnocelični pljučni rak v zgodnjih stadijih operiramo, ob zajetih mediastinalnih bezgavkah pa ga zdravimo s kombinacijo kemoterapije in operacije, s kemo- in radioterapijo ali samo s kemoterapijo.

Kakor pri drugih oblikah raka je terapija predpisana kot kurativna (odstranitev ali izkoreninjenje raka) ali pa kot blažilna (sredstva, ki ne morejo ozdraviti raka, zmanjšajo pa bolečino in trpljenje). Predpisanih je lahko več terapij hkrati.

O možnostih zdravljenja se posvetujte s svojim zdravnikom. 

> zapri